Kaj je krožnost?
Krožnost je nov gospodarski model, zavezan varstvu okolja z upoštevanjem omejitev planeta:
- Preizprašuje in prevrednoti človeške potrebe
- Uporablja kar najmanj naravnih virov za zadostitev človeških potreb
- Smotrno in odgovorno izbira vire; uporabo neobnovljivih virov kar najbolj zmanjša, sočasno pa spodbuja uporabo recikliranih materialov ali biomaterialov
- Učinkovito upravlja z uporabljenimi viri, tako da jih ohranja in znova vključuje v sistem tolikokrat, kolikorkrat je mogoče, s čimer se zmanjša nastajanje odpadkov. V idealnem primeru vključuje materiale v »neskončni zanki« ponovne uporabe
- Zmanjšuje okoljski vpliv in zagovarja obnovo narave s spodbujanjem njene regeneracije
- Cilj je izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi ter skrb za druga živa bitja z vrednotenjem človeških dejavnosti
Živimo na »otoku«, planet Zemlja potuje po vesolju, za vzdrževanje načina življenja ljudi pa so na voljo omejeni viri, ki poleg tega naglo izginjajo. Edini vir, ki na Zemljo prihaja od zunaj, je sončna energija. Ta omogoča rast rastlin in je torej bistvena za zagotavljanje hrane in drugih biometarialov, na primer lesa ali konoplje. Drugi viri na mineralni osnovi z našega planeta niso obnovljivi, vsaj ne v človeškem časovnem razponu. Glede tega je treba ukrepati, in to takoj. Rešitev je krožnost na vseh področjih življenja in s tem tudi prizadevanje za bolj trajnostne domove.
Kaj je linearno gospodarstvo?
Linearno gospodarstvo je način, na katerega v glavnem živimo in zadovoljujemo svoje potrebe. Materiali oz. snovi in fosilna goriva, ki jih črpamo iz narave, se uporabljajo na številne načine, ko odslužijo, pa jih zavržemo. Ti materiali se prepogosto prezgodaj zavržejo kot odpadki, ostanki ali smeti, njihova vrednost pa je redko prepoznana onkraj njihove prvotne uporabe. Vsa oprema, ki jo uporabljamo (tudi stavbe ali tehnologije), je narejena iz številnih neobnovljivih elementov.
Katere težave prinaša linearno gospodarstvo?
Posledice življenjskega cikla materialov – od črpanja, predelave, uporabe in ustvarjanja odpadkov – so pogosto nevarne in ogrožajo okolje. Življenje na planetu je čedalje težje in ponekod za nekatere vrste celo nemogoče, tudi za ljudi. Neizprosno črpanje materialov in naraščajoča uporaba neobnovljivih virov na omejenem planetu nista več mogoča in povzročata različne težave, tudi podnebno krizo in krizo biotske raznovrstnosti. Kmalu bo denimo postalo očitno pomanjkanje fosforja, ključnega elementa pri gnojilih in pridelavi hrane.
Kaj je krožno gospodarstvo in zakaj pomeni rešitev okoljskih težav?
Krožno gospodarstvo je model, katerega cilj je, da bi se mnogi materiali s človeško iznajdljivostjo vedno znova obnavljali. Njegov cilj je temeljito zmanjšanje količine materialov in elementov, ki se obravnavajo kot odpadki, tako da se na različne načine zmanjšuje njihova raba, bistveno pa se okrepi ponovna raba in recikliranje. Ključno je tudi, da se pri vseh teh procesih uporabljajo obnovljivi viri energije npr. sonce za proizvodnjo elektrike na stavbah. S takim ravnanjem lahko zmanjšamo uporabo neobnovljivih virov in začnemo razmišljati o dolgoročnem preživetju planeta, s tem da zmanjšamo svoj ekološki odtis.
Zakaj se osredotočamo na gospodinjstva in stavbe?
Stavbe korenito vplivajo na okolje, saj v svoji življenski dobi predstavljajo približno polovico naših izpustov CO2 in uporabljenih materialov. Obenem pa so stavbe ključni del naših življenj, strehe nas na primer ščitijo pred mrazom in vročino, zagotavljajo varnost, omogočajo nam prostočasne dejavnosti in prijetno delovno okolje. Stavbe in notranji prostori torej zelo vplivajo na naše zdravje in dobro počutje. Zato so eden ključnih delov sestavljanke in jih je treba obravnavati z vidika krožnosti. Ker zelo velik del ljudi preživi skoraj 90 % svojega življenja v stavbah, lahko tudi s tega vidika zmanjšajo porabo.
Področja ukrepanja
Proizvodnja, poraba, ravnanje z odpadki, sekundarne surovine in ponovna uporaba vode
Poraba in proizvodnja sta medsebojno povezani: če porabljamo odgovorno (zmanjšamo porabo), bomo lahko proizvedli manj. Pogosto težko ločimo med svojimi dejanskimi potrebami, ki jih moramo zadovoljiti za življenje, ter potrebami, ki jih je ustvarila družba, v kateri živimo, obkroženi z oglaševanjem in s trženjem.
Pri spodbujanju pozitivnega vpliva je treba na primer kritično razmišljati o vrednosti predmetov iz lesa v naših domovih (na primer omaric, stolov ali jedilnih miz) in potrebi po pogosti menjavi notranje opreme. Še več, zavedati se je treba končne destinacije teh predmetov in materialov po zaključku njihove življenjske dobe, saj je to ključni dejavnik. Življenjska doba velike večine virov v našem vsakodnevnem življenju, tudi predmetov v naših gospodinjstvih in stavbah, bi lahko bila precej daljša. Lahko bi jih ponovno uporabili za manj zahtevne namene ali v drugih okvirih, ali jih nazadnje reciklirali in pridobili osnovnejše materiale oziroma iz njih ustvarili nove predmete. Morda se ne zavedamo vedno, da je tudi za zagotavljanje ustreznosti in distribucije vode potrebna energija, zato varčevanje z vodo poleg tega, da je bistveno za naše preživetje, pomeni tudi zmanjšanje porabe energije, kar pozitivno vpliva na podnebne spremembe.
Stopnje krožnosti v gospodinjstvih
V naših domovih, na delovnih mestih itn., kjer vsakodnevno živimo in delamo, lahko uvedemo krožnost z nekaj preprostimi opravili, ki nam bodo pomagala pri preizkušanju in razumevanju podaljševanja življenjske dobe materialov. Začnemo lahko s ponovno uporabo različnih gradbenih materialov ali podaljšanjem življenjske dobe pohištva, na primer stolov in kuhinjskih omaric, tako da jih prenovimo in popravimo – lahko jih denimo na novo prebarvamo, namesto da jih ob prvih znakih obrabe zavržemo in nadomestimo. Če naš dom potrebuje prenovo, lahko krožne prakse uporabljate tudi pri stavbah. Nekatere elemente, kot so okna, lahko na primer popravimo in prosimo izvajalce, da pridobijo reciklirane ali ekološke materiale. Kadar prenova stavbe zahteva rušenje, slednje načrtujemo na tak način, da bomo ohranili čim več obstoječih elementov.